DOBRO IGRAJTE (Ps 33)
Kaj imajo skupnega talent, spretnost in senzitivnost?
Poletno jutro v Strunjanu, skupina mladih se zbere pod šotorom in ob trušču benda na odru prepeva slavilne pesmi… Drugi dan zopet isto, skoraj iste pesmi, tretji dan zopet, skoraj iste pesmi in iste pesmi tudi zvečer, … in tako cel teden. Po župnijah pa leta in leta, le da je se repertoar poveča recimo za eno novo pesem na mesec. Kako se ne naveličajo tega? Preprosto zato, ker to ni petje pesmi, ampak slavljenje Boga. Intimno srečanje z Očetom in prijateljem pa je vedno unikatno. Tisti pa, ki grejo na slavljenje poslušat samo dobro glasbo, se najbrž kmalu naveličajo ali pa začutijo, da je pri tem še nekaj več in jih to pritegne..
O.K., torej če glasba ni tako pomembna –
– potem ne rabi biti tako dobra. Drži? Ne! Kljub temu se moramo potruditi za dobro glasbo. Že zato, ker si Bog zasluži najboljše. Tudi v svetopisemskih časih je imela duhovna glasba posebno mesto in za ta namen so imeli postavljene posebne odgovorne ljudi (prim. 1 Krn 6). In tudi triintrideseti psalm naroča: “pojte mu novo pesem, dobro igrajte ob vzklikanju”. V angleščini se sliši sicer še boljše: “play skilfully”. Ampak kako najti pravo mero – posvečati se dobri glasbi in hkrati ohraniti slavljenje Boga kot glavni fokus?
Kako zaigrati pravo stvar na pravem mestu
Les Moir (basist, glava Survivor Records UK, producent Matta Redmana, Grahama Kendricka; predaval tudi na novembrski WorshipCentral konferenci v Londonu) meni, da “dobro igrajte” v Ps 33 pomeni dvoje. Najprej to, da smo čimboljši na svojem instrumentu (kolikor je v naši moči), da smo čimbolj spretni in pripravljeni. Pomeni pa tudi, da se moramo učiti, kako igrati senzitivno, z občutkom, da lahko med skupnim slavljenjem plovemo s Svetim Duhom. Glasbeniki lahko imajo odlično tehniko, ampak brez občutka bodo najbrž odvračali od slavljenja. Zaradi te občutljivosti znamo zaigrati pravo stvar ob pravem času. Eric Clapton je enkrat rekel, da je njegov cilj, da bi spravil ljudi v jok z enim samim tonom. Si predstavljate? Tu bi zdaj glasbeniki prikimali z znanim “less is more” (manj je več). Pri slavilni glasbi to vsekakor drži. Ampak vse to, kar pišem v tem prispevku, drži tudi na drugih področjih. Vedno bolj zaleže, če naredimo eno pravo stvar in tisto dobro in ob pravem času pa na pravem mestu, kot pa če delamo veliko stvari, za katere se ne potrudimo dovolj in ne razvijemo občutka za primernost v situaciji.
Skladiščnik s srcem
Karkoli počnemo, delajmo to z vsem srcem, vzemimo si čas za razvijanje naših talentov in učenje izražanja naše ljubezni do Boga. Res karkoli počnemo. Ni potrebno, da si glasbenik. Ni potrebno, da si duhovnik. In ne rabiš delati nič posebnega, da bi slavili. Če si skladiščnik, bodi skladiščnik z vsem srcem in če si natakarica, bodi z vsem srcem natakarica. Izkoristimo svoje talente in posvetimo to, kar delamo. Danes smo ljudje tako obsedeni sami s sabo – slaviti pomeni odpovedati se tej obsedenosti, na nek način odpovedati se sebi. Čeprav na koncu pridobimo veliko več. Božja logika je pač ravno nasprotna človeški (prim. 1 Kor 3). No, tudi jaz ne slavim samo, ko stojim s kitaro na odru. Ampak tudi takrat, ko sem na odru brez kitare – hehe. Ne, res, čez teden se trudim slaviti na druge načine. Ampak slavljenje z glasbo in molitev je vseeno nekaj posebnega. Takrat si vzamemo čas za Boga, se mu posvetimo. In še bolj posebno je, če se v ta namen zberemo skupaj – zgodi se nekaj skrivnostnega. Jezus je pravzaprav obljubil, da bo zraven, ko se bomo zbrali zaradi njega. Mi pa počnemo prav to. Dobro se je spomniti tega, da se bomo še bolj zavedali, da je živi Jezus res med nami in si želi naše družbe.
Učimo se svojega “jezika”
Glasba je eden izmed “jezikov”, preko katerih govori Bog. Bolj kot se ga učimo, boljši bo naš “besednjak”, ki ga bomo potrebovali, ko bomo hoteli izraziti to, kar govori Bog. Seveda je še cel seznam drugih “jezikov” in isto velja spet za druga področja, ne le za glasbo. Bodimo vedno pozorni in poslušajmo, ker ne moremo nikdar vnaprej vedeti, kam nas bo vodil Sveti Duh. In naj bodo naši koncerti več kot samo pesmi. Pesmi uporabimo kot odskočno desko. Kot krščanski glasbeniki moramo z enim ušesom poslušati bend in vodjo, z drugim ušesom pa Svetega Duha. Let’s get into the groove with God! (Žal slovensko ne bi tak dobro zvenelo;)
Tadej Vindiš,
delno po prispevku Skill and Sesitivity (avtor Les Moir) iz knjige The heart of worship files (urednik Matt Redman)