Slaviti v duhu in resnici
Morda se nam kdaj zdi preprosto razumeti Jezusa in Očeta, ampak Sveti Duh pa običajno ostaja skrivnost. Čeprav nam nenehno kaj pripravlja, marsikaj spregledamo ali zamudimo, ker ga ne razumemo. In to je hudo. Kot da bi veliki zaklad, ki ga ima Sveti Duh pripravljenega za nas, izgubili pri prevajanju… Na to se nanaša tudi naslednja zgodba:
Vic o Pepu Rodriguezu
Nekoč je živel bančni ropar po imenu Pepe Rodriguez. Bil je eden najbolj razvpitih roparjev bolj v začetkih Amerike. Živel je v Mehiki, vendar je redno hodil čez mejo ropat banke v Teksas. Teksaški rangerji ga nikakor niso uspeli ujeti do meje. Ko so bili dovolj osramočeni od svojih neuspehov, so se odločili, da ilegalno prestopijo mejo, da ga poiščejo. Pepeta so našli v mehiškem baru, kjer se je vedno zadrževal. Rangerji so pristopili k njemu in vanj namerili svoje puške in pištole ter se predstavili. Vendar Pepe žal ni znal angleško. Zato so prosili natakarja, da je prevajal. Ko je natakar, razložil Pepetu, za kaj gre, se je ta začel tresti od strahu. Rekli so mu: »Takoj povej, kje je ves ukraden denar, sicer te pri priči ustrelimo!« Takoj, ko mu je natakar to prevedel, je začel prestrašeni Pepe v španščini razlagati, da je denar skril v mestnem vodnjaku: »Sedemnajst kamnov preštejte od vedra navzdol, za sedemnajstim je skrit ves denar.« Rangerji pogledajo natakarja in čakajo, da prevede, kar je povedal Pepe. Končno natakar v angleščini: »Pepe praviti, on zelo pogumen mož. On praviti, da vi smrdljivi prašiči in da on ni strah umreti!«
»Takih častilcev si namreč želi Oče«
Se zgodi, včasih se v prevodu izgubijo tudi zelo pomembne informacije – na tak ali drugačen način. Resničen nauk, čeprav gre za vic. Pa poglejmo v Sveto pismo. V četrtem poglavju Janezovega evangelija beremo o Jezusu, ki se pogovarja s Samarijanko ob vodnjaku. Osredotočimo se na 23. in 24. vrstico: »… Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« (Jn 4, 23-24) Zalotili smo Sveto Trojico na delu. (1) Jezus nam razkriva neverjetno resnico, da Bog ni neko odmaknjeno in negostoljubno božanstvo, ampak ljubeči (2) Oče, ki se želi povezati z nami. Oče išče slavilce, prave slavilce, ki si tega prav tako želijo. In kako je to mogoče? Mogoče je s (3) Svetim Duhom, Duh nam omogoča ta dinamični odnos.
Jezus vzame slavljenje iz človeških rok
Ljudje se toliko ukvarjamo s tem, kaj je to slavljenje. Sprašujemo se, kateri glasbeni stil bi uporabili, katere pesmi, kako dolgo, kako strukturo naj ima slavljenje… Ampak če je to vse, smo spregledali bistvo. Jezus v tem odlomku jasno vzame slavljenje iz človeških rok in ga položi v roke Svetega Duha. Slavljenje je mogoče le s Svetim Duhom. Slaviti moramo v duhu: naš duh se mora povezovati s Svetim Duhom.
Dobri in slabi teologi
In prav tako smo dolžni slaviti v resnici. Kaj pa to pomeni? Slaviti v resnici pomeni slaviti z pravilnim pogledom na Boga, z pravim védenjem, kdo je Bog. Vsi smo na nek način teologi, če vzamemo, da je teolog vsak, ki govori o Bogu. Vprašanje pa je, če smo dobri ali slabi teologi. Naša naloga je biti dober teolog.
Slavni worship leader-ji pred in po
Poglejmo izstopajoče slavilce v Svetem pismu. Najdemo lahko veliko odličnih worship leader-jev, množice pojejo in plešejo pred Bogom. Sveto pismo je skoraj kot kak musical. Vsake toliko začnejo vsi prepevati, potem spet zgodba teče dalje in v nekem trenutku zopet napoči čas za veliko pesem in spet vsi pojejo… Omenimo jih samo nekaj: duet Mojzesa in Mirjam (2Mz 4), najbolj slaven je itak David, ki ima najbrž tudi objavljenih največ svojih hitov (v Svetem pismu), Salomon je imel svojo pesmarico, potem imamo celo knjigo psalmov itd. Stara zaveza je polna slavilnih pesmi, večinoma so znani avtorji, izvajalci in worship leader-ji. Pa poglejmo Novo zavezo. Tradicija se nadaljuje: Marjina pesem (Magnifikat), Zaharijeva pesem, Simeonova pesem (Te Deum) in nenazadnje veliki spektakel z raznimi zvočnimi in svetlobnimi efekti, ki so ga priredili angeli ob Jezusovem rojstvu. Potem pa bi pričakovali še kaki slavilni hit od Petra pa Janeza, Jakoba in ostale apostolske druščine – to bi lahko bil pravi ‘boyband’. Ampak ne. Na binkošti se zgodi velika sprememba. Najdemo cel kup slavilnih pesmi, avtorji in izvajalci pa niso povsem jasno znani (prim. Ef 5, 14. 1Tim 3, 16. Kol 1, 15-18. Flp 2, 6-11). Na prvi pogled res mogoče zgleda, kot da v Novi zavezi ni worship leader-jev, ampak to preprosto ni res. Slavilne pesmi niso več Davidova, Marijina, ali od kogarkoli drugega, ne zato, ker ni bilo avtorjev ali worship leader-jev, ampak zato, ker od binkoštnega dneva dalje slavljenje vodi Sveti Duh. Torej ne samo, da slavimo v duhu in resnici, sam Sveti Duh prihaja, da vodi slavljenje.
Sveti Duh ni solist
To je to? Sveti Duh vodi slavljenje? Torej spakiramo in gremo domov, ker itak Sveti Duh vodi slavljenje, mi nismo več potrebni. Ne! Najboljše pri tem je, da Sveti Duh ni solist, ampak se najbolj izkaže v skupinski igri. Želi sodelovati z nami. In zdaj veliko vprašanje, ki si ga bomo zastavljali najbrž v nedogled (in prav je tako): Kaj konkretno narediti, da bi naše slavljenje (še) bolj vodil Sveti Duh?
6 konkretnih nasvetov
Al Gordon je na novembrskem Worship Central Saturday predstavil šest točk, ki so nam lahko v pomoč, in začetnice teh točk skupaj sestavljajo besedo ‘praise’ (ang. slaviti, hvaliti).
1. Prepare – Pripravljajmo se s Svetim Duhom
Ko pripravljamo repertoar za slavljenje, pokličimo in prosimo Svetega Duha, naj pride in nas napolni, naj nas vodi pri izbiri pravih pesmi. Če smo glasbeniki v slavilnem bendu, pokličimo Svetega Duha, naj nas spodbuja in navdihuje, da bomo odigrali pravo stvar na pravem mestu.
2. Rely – Zanesimo se na Svetega Duha
Ko stojimo pred ljudmi, da bi jih vodili v slavljenje, se moramo zanesti na Svetega Duha, zaupati mu moramo vsak korak. Če samo pojemo lepe pesmi, ne da bi se naš duh povezoval s Svetim Duhom, to ni slavljenje v duhu in resnici, ampak golo človeško petje. Da se zanesemo na Svetega Duha, pomeni, da molimo. Molimo pred, med in po slavljenju. Kot ekipa vabimo Svetega Duha, da prihaja in nas napolnjuje.
3. Adjust – Uravnavajmo se po Svetem Duhu
Pripravljeni torej smo, molimo in Sveti Duh je tukaj. Sedaj pa se moramo ujeti s Svetim Duhom. Malo pravilo se glasi: eno oko na Gospoda in eno oko na ljudi. Kako torej vidimo Svetega Duha med slavljenjem? Jezus pravi, da je Sveti Duh kot veter v vejah dreves. Ne moreš ga videti, vidiš pa njegove učinke. Zato je dobro, da so voditelji slavljenja na ‘odru’. Ne zato, da jih vsi gledajo in po možnosti občudujejo bobnarja, kako spretno miga z vsemi okončinami, ampak zato, da lahko voditelji slavljenja z ‘odra’ vidijo, kaj dela Sveti Duh in se tako ravnajo po njem. Čeprav nam Sveti Duh govori tudi mesec pred dogodkom in med pripravami, vseeno moramo biti pripravljeni na presenečenja. Sveti Duh je mojster za presenečenja in neplanirane situacije. Zato moramo ostati fleksibilni, da se lahko uravnamo po njem. In pozor, to ni noben izgovor za nepripravljenost!
4. Inspiration – Navdih od Svetega Duha
Karkoli počnemo, moramo pustiti prostor za navdih od Svetega Duha. Morda bo celo kdaj Sveti Duh koga v občestvu navdihnil, da bo samoiniciativno začel peti pesem. Konkretno to smo doživeli v Londonu na HTB, kjer so glasbeniki utihnili, ker je cela cerkev spontano (sama od sebe) pela slavilne pesmi kar eno za drugo. Bilo je jasno, da gre za božji navdih in za take stvari moramo vedno pustiti prostor, pa naj bo navdihnjen voditelj slavljenja ali nekdo v zadnji vrsti.
5. Sing – Pojmo v Duhu
Včasih si je dobro vzeti čas in priložnost, da lahko slavimo s petjem v jezikih, pomembno pa je, da tega ne forsiramo. Lahko je krasen način, kako Sveti Duh vodi slavljenje. Kot da bi nam dirigiral. Pavel v pismu Korinčanom zelo lepo pove: »Kdor namreč govori z darom jezika, ne govori ljudem, temveč Bogu. Nihče ga namreč ne posluša, ampak v Duhu izgovarja skrivnosti. Kdor pa prerokuje, govori ljudem in jih izgrajuje, osrčuje in tolaži. Kdor govori z darom jezika, izgrajuje sam sebe, kdor pa prerokuje, gradi Cerkev. Želim, da bi vi vsi govorili z darom jezikov, še bolj pa, da bi prerokovali. … Prepeval bom v duhu, a prepeval tudi z umom. Kajti če moliš zahvalno molitev v duhu, kako bo mogel človek, ki stoji na mestu nepoučenega, na tvoje zahvaljevanje reči ‘amen’, ko pa ne ve, kaj govoriš. Res da se ti lepo zahvaljuješ, a drugega to ne izgrajuje.« (1Kor 14, 2-5. 15-17)
6. Edify – Izgrajujmo
Že pri peti točki nam je Pavel namignil, kako pomembno je graditi Cerkev. Pa še bolj konkretno pravi: »Kadar se zberete, ima vsakdo od vas nekaj: ta pesem, oni nauk, eden razodetje, drugi dar jezika, tretji razlago. Vse pa naj bo v izgrajevanje.« (1Kor 14, 26) Vedno se vprašajmo, ali je to, kar delamo ali kar nameravamo narediti, dobro za Cerkev. Ampak ne samo zato, ker je nevarnost, da nas začnejo obmetavati s paradižniki in jajci. Pri vsem skupaj pa je zelo pomembno tudi sodelovanje z duhovnikom.
Kaj torej nujno rabimo?
Na koncu je dobro, da se zavemo ene stvari. Naša najbolj nujna potreba niso cerkve, polne dobrih glasbenikov in dobre glasbe, ampak cerkve, polne slavilcev, ki so polni Svetega Duha. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja. In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda.« (Ef 5, 17-19) Dobra novica je, da v nas kristjanih (če si le zaslužimo to ime) živi Sveti Duh. Ampak Sveti Duh ni statičen. Sveti Duh nenehno prihaja in prihaja in prihaja in prihaja… To nam je obljubil Jezus: »Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu« (Jn 14, 26) in »prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče« (Apd 1, 8) in »ne skrbite, kako bi se zagovarjali ali kaj bi rekli, kajti Sveti Duh vas bo poučil tisto uro, kaj je treba reči.« (Lk 12, 11-12). Pokličimo ga zdaj, ta trenutek.
Tadej Vindiš,
po predavanju Ala Gordona: In spirit and truth (Worship Central, HTB London, 18.11.2006)